Kku se je lotilo?

Žijo!

Kako so sploh nastali Red katrins?

Bolj posrečeno in bolj kot nekakšna proba, bi se reklo. Vsi štirje smo že prej igrali harmoniko v glasbeni šuli u Komnu. Eni bl uspešno, drugi manj. Provzaprov je biu Matija kr dosti pred drugmi.Ma muzike ni pustu prov nobeden. Blaško (Blaž) se je lotu pojanja pr komenskem Cominumi.Danče (Dane) se je navadu primt tri akorde na kitari in povedu Mančiniji (Aleks), ki se prime C, ki G in tku naprej.Mce (Matija) pej se je itak ukvarju z muziko žej dolgo cajta (glasbena šula, pihalni orkester, konzervatorij).Ker smo itak vsi sz Gorjanskega se ni blo tku teško spunt, d bi lohko kej provali. Danceti je njegov sošolc Uroš Barič posodu električno kitaro za ena dva mesca,Blaško je jmu doma eno staro bas kitaro in še bl star ojacevalc. Na sreco je jmu Blaško tudi en mikrofon (uni s kinder jajčka je malo slabši od tega).

In se je dobu en dan (nedelja, september 2004), ku smo se odpravli sz eno katrco (se mi zdi, da od Mceta) u Komen u godbeni dom, kjer vade komenski pihalni orkester.Na ojačevalc smo prklopli obej kitari, Balško je poju kr z mikrofonm preko sintesajzerja, bubni pa so bli od orkestra.Provali smo enh par komadu in vsem je zvenelo specialno, čeprov smo fušali ku veliki. Bli smo tku navdušeni, d smo kumi čakali, kdaj pride druga nedelja pupudan, d se spet dobimo.In spet žurka in hkrati naporne vaje. Kadar smo se tku dobili že en tretji dan, smo se uprašali, kku bi se mi klicli. Logično smo se peljali u rdeči katrci od Mceta in malo pred Komnm s eden oglasi: "Red katrinas bi lohko bli!"
(Opomba: Katrco oz. renault 4 smo mi klicali kr katarina)

Nobedn nanka pomislu ni, d bi reku kej pruti. In tku smo ratali Red katrinas. Ja, samo, mi se zdej kličemo Red katrins, boste rekli. Res, je. Red katrinas je blo malo trdo z rect (ja ja, tudi malo bl dolgo) in še slabo je šlo u uho.Pole smo spustili tisti "a".

Tedni so tekli in vsako nedeljo (no, skori vsako) smo kr fajn vadli (ene 4 al 5 ur) in se navadli okuli 20 komadu.D se mi tku dobavamo, so čuli tudi Gorjanci. Povabli so ns na drugi največji praznik u Gorjanskem, ki je biu 11.11.2004 na Ivanjem Gradi u domi.Ja, tu je blo Martinovo (prvi največji praznik je itak pust). Praznik je s svojo akustično kitaro otvoril Evgen Suban - Pinjola. Ni lepšga kukr stari dobri komadi, prjatli, za pit in za jest!

Pole smo se lotili Red katrinsi. Imeli smo tisto staro opremo, ku na vajah. Zvočnike, mešalko, stojala, mikrofone, bobne in vse ptrebne kable je posodu Boštjan Kavčič sz Gabrovce (nikoli ga ne bomo pozabli). Aja , edina nova pridobitev je bla nova kitara od Dančeta. In smo začeli špilat. Igrali smo komade kukr so: Zadnji poraz, Bandiera rossa, Ružica, La bamba, Od višine se zvrti, Jagode in čokolada, Šiška, Nisem več s tabo, Zarjavele trobente,Knockin' on heaven's door... Seveda ni blo prov nč profesionalno, ma žurka je bla super specialna in po vasi se je kšn mesec govorilo samo od te žurke. Tu je biu nš prvi uraden koncert.

Sledili so še koncerti pr Zofi, za pusta in še drugi po okoliških vaseh. Začeli smo pridobivt svojo opremo in čez kšno leto in pou smo imeli žej vse svoje. Spremenili smo tudi lokacijo vaj. Na kej najprej Gorjanc pomisle? Na kantino, a. In smo šli - h Mančiniji u kantino. Bravo mi!Šolde smo pridobili s pridnim igranjm po feštah, neki pa smo mogli dat tudi iz svojga žepa.

Ja, zdej pa smo žej leta 2007. Še zmjri igramo skupej, čeprov bol poredko. Za tu je kriva malo šula , malo obveznosti, malo pomanjkanje volje (tudi tu se zgodi). Prvim pesmim počasi dodajamo še druge, zahtevnejše in bulše. Poudarek dajemo več na točnosti, dopolnjevanju, večglasnemu petju in izpopolnjevanju tehnike. Sej vse skupej grej malo bol počasi, ma grej.

Vsega skupej pej ne bi blo, če ne bi blo vseh naših prjatlu in staršev, ku ns spodbujajo, nm dajejo navdih in žurajo skupej sz nami.

Hvala vam!

Hodte še naprej na naše koncerte, ker se zna zgodt d boste čuli kšno novo pesem, če ne druzga pej vsaj drgačno verzijo.

Hvala še enkrt!

Žijo!